Izmenjava v Romuniji, 11. do 16. marec 2012

Nedelja, 11. marec, zgodnja jutranja ura, pred OŠ Poljane pa gruča učencev v objemu svojih staršev in mini avtobus, poln kovčkov, čakajoč na odhod proti Romuniji. Še kratka vožnja po mestu, da "poberemo" koordinatorko projekta, učiteljico Dunjo, potem pa v obetajočem vremenu proti Štajerski. V Slovenski Bistrici kratek postanek, da se nam pridruži še učiteljica Nena ... in prvi zaplet: "Potico za gostiteljsko šolo ste pozabili v Ljubljani."
Panika! Kaj zdaj? Nena ponudi dve polovici svoje potice, ki ju po naključju ima od prejšnjega dne. To je že nekaj, še v trgovino po darilno vrečko in še kakšen kos potice. Oddahnemo si, naša čast je rešena. Nadaljujemo pot proti meji, vreme je vse manj obetajoče, kratek postanek in čez mejo na Madžarsko. Sledi dolga vožnja po nepregledni ravnini, sem in tja kakšen griček, od daleč pogled na Blatno jezero in že smo mimo Budimpešte. Nič posebnega, živi dolgčas. Še sreča, da lahko gledamo filme, čas pa teče in vreme se spremeni v deževno. Dunji zazvoni telefon in oglasi se Marika, koordinatorka iz Romunije. Izvemo, da v Baia Mare sneži, kaj takega! A gremo mi v zimo?
Po dveh urah dežja se znajdemo na meji z Romunijo, kjer vsakemu posebej pregledajo dokument, da ne bi koga "prešvercali". Šoferja v Romuniji skočita še po vinjeto za avtocesto, ki je ni, a taka so pravila. Sledi vožnja po cesti, ki je tako tako, mestoma celo prekopana, za povrh pa še megla, ki se na srečo malo pred Baia Mare razkadi. Tudi sneži ne več, na avtobusu pa napetost raste, saj se približuje srečanje z gostitelji.
Gotovo se vsak izmed učencev sprašuje, kakšen bo njegov partner, kako imajo urejen dom, ali bo vse v redu, kako bo spal, kakšna bo hrana, ...
Na vstopu v Baia Mare nas čaka učitelj Remus iz Baia Mare in nas vodi do hotela, kjer smo dogovorjeni. Najprej si padeta v prisrčen objem Dunja in Marika, ki se poznata, ostali pa kar obstanemo na avtobusu in ne vemo, kaj bi. Končno se odpravimo s prtljago v preddverje hotela, kjer končno vsak izmed učencev najde svojega gostitelja, učitelji še "počekirajo" pare in se poslovimo ter se razidemo po domovih gostiteljev.

Ponedeljekovo delovno jutro se v šoli začne s sprejemom v avli šole, kjer nas pogostijo s kruhom in soljo, kar je posebno spoštovanje do gostov. Vsi, učenci in učitelji so izredno gostoljubni in se trudijo ustreči našim željam. pridružijo se nam tudi novinarji lokalnih medijev, televizije in časopisa. Z učenci, ravnatelji in učitelji naredijo krajše intrevjuje o projektu in posnamejo dogajanje. Učenci se porazgubijo k pouku skupaj s svojimi gostitelji, učitelji pa si ogledujemo šolo in izmenjujemo naše izkušnje šolskih sistemov v vsaki izmed držav.

Po kosilu se dobimo v starem delu mesta za ogled znamenitosti, zgodovinskega in arheološkega muzeja in zvonika ob cerkvi svetega Štefana, s katerega je čudovit razgled po mestu, le kakšnih dvesto stopnic moraš premagati. Po turističnem ogledu mesta se razidemo.
Torek preživimo v znamenju delavnic, dopoldne ob izdelavi okraskov z narodnimi motivi Romunije - zapestnic in okraskov za klobučke iz narodne noše - ter postavljanju razstave izdelkov učencev iz Slovenije in Turčije, ki smo jih prinesli s seboj. Po kosilu, ki je seveda doma, se družimo ob učenju petja in plesa značilne romunske pesmi. Nekateri so resnično sramežljivi, saj se nikakor ne pustijo prepričati, da bi poskusili plesati, vsaj ne Poljanci, gostitelji in Turki so bolj korajžni.

Zvečer je nekaj izbrancev z vsake izmed sodelujočih šol povabljenih v TV studio v Baia Mare na pogovor o projektu v oddaji Essential s področja izobraževanja. Ostali pa uživajo v gostoljubju svojih gostiteljev in imajo domačo nalogo gledanje omenjene oddaje.